Brez veze
Zadnjič smo se od nekod vozili domov in je začel Robert nekaj panično vpiti in skakati, sem mislil, da mi je najmanj spet kolo odpadlo, ko sem končno dojel, da so na avtomobilskem displejčku same dvoje. Ura je bila dvaindvakset minut čez deseto, zunaj pa 2 stopinji mraza. OK, priznam, nič posebnega, se vsake toliko zgodi, da je ob takšni uri točno toliko stopinj zunaj (no, poleti so šanse vsaj v Sloveniji manjše, jasno), ampak me je vseeno zagrabilo prijateljevo navdušenje in sem pograbil telefon, da bi pofotkal zadevo. Seveda se je mudilo, ker se mi niti sanjalo ni, koliko časa bo še dvaindvajset minut čez deseto in se bo zadnja dvojka ure spremenila v trojko, zato sem hitel in opletal in bi res kmalu s ceste zleteli, vmes so se pa moji strahovi uresničili, le da se ni ura spremenila, temveč so stopinje narasle za eno. in je pisalo 22:22 1 in se mi ni zdelo vredno fotkati. Sem raje poskusil avto nazaj na cesto zapeljati …
No, potem smo se pa v Škocjanske jame peljali (zatorej bolj zgodnja ura, jasno, da ne boste zmedeni), in so se številke spet poklopile. Jih je opazil Gašper. Sem spet zagrabil telefon, da pofotkam, a ker sem imel v vozilu celo familijo, nisem hitel, pa četudi bi se spremenila ali ura ali mraz. A mi je na koncu uspelo, dokaz je spodaj na fotki. Kakor rečeno, nič posebnega, vsak dan se mi pa to ne zgodi. No, mogoče se, samo ne opazim!? Bom lovil še 00:00 0, 22:22 2, 22:22 22 in 11:11 11, samo ne morem nič obljubiti! 
Pa še dobra novica za Nino in Bjanko – menda bomo Ladkota kljub vsem drugačnim napovedim vseeno uspeli obuditi nazaj v življenje …
Ni problema, samo naštimaj še to uro not, da bo bolj adrenalinsko, da bomo čakal, da bo spet kakšna dobr ura in temperarura; tiste 20:20 in 20 stopinj se ne bi branla … nikakor …