Izlet
Ko v soboto napovedo močno sneženje po vsej Sloveniji, se je seveda nujno odločiti za družinski izlet. Saj se strinjate, mar ne?! Odločili smo se obiskati Škocjanske jame, ki jih otroci še niso videli, pa še vlakca ni in je tako na nek način malo bolj pristno za prave jamarje. No, vsaj mladičke jamarja … Nesreča je par ur pred odhodom prinesla mimo moje hiše tudi Klemija. Le nekaj minut preden sem se odločil iti v posteljo. Okoli treh zjutraj. Je šel bolj na union hlape kakor na kisik. Uspel sem razumeti, da on na izlet z nami ne bo šel (dasiravno je bila ideja njegova), pa ne iz besed, po gestikulaciji in zadahu. Potem sem nekaj časa samo kimal, ker itak nisem vedel, kaj pripoveduje (on pa zagotovo tudi ne!), naslednje pol ure pa sem porabil, da sem ga usmeril proti njegovemu domu. In ujel še nekaj uric spanca pred odhodom. Sneženje ni bilo prehudo, vsaj gneče ni bilo na cesti, jama pa čudovita. Otroci so uživali, Klemi pa malo manj, ker me je na poti domov zadel njegov sms, da ima glavobol (ja, zračni pritisk je bil nizek), pa še zameril je, ker ga nismo vzeli s sabo … Ja, takšni so otroci, kaj hočemo. Sem pa ponosen nase, ker sem kot pravi jamar pred odhodom v podzemlje javil Mihatu, v katero jamo grem, da če ne bi ven prišel, bi me lahko prišel rešit. Vedno se namreč ne spomnim, tokrat sem se. Z leti pač postajam odgovornejši … 
